?php global $language; $lang = $language->language; ?>
Zdravstvena nega

Študijski program 1. stopnje

S ŠTUDIJSKIM LETOM 2016/17 SE IZVAJA PRENOVLJEN ŠTUDIJSKI PROGRAM Z MANJŠIMI SPREMEMBAMI.  VEČ TU

 

Študijski program Zdravstvena nega je usklajen z Direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij 2005/36/ES in 2013/55/EU ter ostalimi smernicami mednarodnih in domačih strokovnih združenj. Diplomanti pridobijo kompetence za samostojno opravljanje poklica diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika doma ter v Evropskem prostoru. Študijski program sledi razvoju stroke, je prilagojen potrebam demografsko spremenjene razvite družbe, ter omogoča pridobivanje dodatnih znanj in sposobnosti za izvajanje širokega spektra nalog zdravstvene nege.  

Študij omogoča izobraževanje in usposabljanje za:

  • načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege;
  • zdravstveno svetovanje bolnikom in svojcem;
  • vzgojo občanov za zdravo življenje;
  • sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju medicinskih in medicinsko-tehničnih posegov;
  • uspešno komuniciranje z bolnikom/varovancem, s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu,
  • konstruktivno delo v danem okolju;
  • usklajevanje postopkov zdravstvene nege z zakonodajo;
  • samoizobraževanje ter izpopolnjevanje in
  • ocenjevanje rezultatov lastnega dela in dela negovalnega tima.
  • Več o študijskem programu

    Študijski program Zdravstvena nega je usklajen z Direktivo za regulirane poklice 2005/36/EG, pa tudi s smernicami Bolonjske deklaracije. Oba sistema dajeta trden okvir študijskega programa Zdravstvena nega, v katerem je točno določeno razmerje med teorijo in prakso ter med naravoslovnimi, družboslovnimi ter specifičnimi predmeti zdravstvene nege. Diplomanti, ki bodo brez pripravništva začeli izvajati zdravstveno nego, so dovolj usposobljeni za kompetentno opravljanje poklica diplomirane medicinske sestre, diplomiranega zdravstvenika in imajo poleg tega razvite naslednje poglavitne sposobnosti:

    • sposobnost APLIKACIJE splošnih resnic, pravil in abstraktnih konceptov na specifične situacije v procesu zdravstvene nege,   
    • sposobnost ANALIZE, da bodo spoznali povezave in medsebojno delovanje različnih dejavnikov v določeni situaciji,
    • sposobnost SINTEZE, da bodo lahko različne elemente povezali v celovito sliko,
    • sposobnost VREDNOTENJA, da bodo pravilno presojali na osnovi primerjav in evidenc.

    Diplomanti zdravstvene nege, ki bodo brez pripravništva vstopili v klinično okolje, so dovolj usposobljeni za opravljanje poklica diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika. V študijskem programu Zdravstvena nega je z direktivami natančno določen delež praktičnega usposabljanja, ki nadomešča ukinjeno pripravništvo. Večje število ur praktičnega usposabljanja v času študija študentom omogoča, da teoretične vsebine prenašajo neposredno v prakso, omogoča na primerih temelječe učenje, ter nenazadnje izvajanje z dokazi podprte sodobne zdravstvene nege. 

     

    V spodnji preglednici je predstavljena struktura programa po vrsti učnih enot in deležu enot v celotnem programu. Delež izbirnih vsebin (notranje in zunanje) je 10 % (v kreditnih točkah 18) in kliničnega usposabljanja 43 % (v kreditnih točkah 77, kar predstavlja 2300 ur). 

    Struktura programa po vrsti učnih enot in deležu enot v celotnem programu.

     

    Vrste učnih enot

    Število kreditnih točk (ECTS)

    Delež (v %)

    Obvezni predmeti

    85

    47%

    Izbirni predmeti (notranje in zunanje)

    18

    10%

    Klinično usposabljanje

    77

    43% (2 300 ur)

    Skupaj

    180

    100%

     

     

    Temeljni cilji programa:

    • so izobraziti in usposobiti diplomante, diplomirane medicinske sestre oz. diplomirane zdravstvenike, z  vsemi kompetencami reguliranega poklica;
    •  vzgojiti profesionalno ter etično usposobljene medicinske sestre oz. diplomirane zdravstvenike;
    • vzbuditi željo in potrebo po vseživljenjskem učenju in nadgradnji znanj s področja zdravstva in vseh sorodnih  profesij, ki so nujno potrebna za razvoj zdravstvene nege v kliničnih okoljih;
    • usposobiti diplomante za samostojno oskrbo pacienta v okviru pridobljenih kompetenc, ter učinkovito sodelovanje v zdravstvenem in multidisciplinarnem timu;
    • usposobiti diplomante s temeljnim znanjem na vseh področji zdravstvene obravnave pacienta, družine in skupnosti;
    • podati diplomantom usmeritve za aktivno vključevanje v družbeno-politično življenje in strokovno podajo mnenja  ter soodločanja na področju promocije zdravja s ciljem krepitve, ohranjanja in povrnitve zdravja, življenja z boleznijo ter nenazadnje mirni smrti.

     

    Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

    • sposobnost aplikacije splošnih resnic, pravil in abstraktnih konceptov na specifične situacije v procesu zdravstvene nege, sposobnost analize, da bodo spoznali povezave in medsebojno delovanje različnih dejavnikov v določeni situaciji, sposobnost sinteze, da bodo lahko različne elemente povezali v celovito sliko;
    • sposobnost povezovanja znanja s prakso pri reševanju kompleksnih situacij;
    • avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju strokovnih odločitev;
    • sposobnost kritičnega samoocenjevanja učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod in postopkov;
    • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti – sposobnost razložiti odločitve, kakor tudi znanje in razloge, na katerih temeljijo, na jasen in nedvoumen način in sicer strokovnemu in nestrokovnemu občinstvu;
    • sposobnost dela v skupini ter strpno sprejemanje in upoštevanje tvornih kritik in pripomb;
    • sposobnost kritičnega preverjanja informacij in dogodkov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem kontekstu in dogajanju;
    • zavezanost profesionalni etiki, sposobnost etične refleksije in ravnanja v primeru etičnih dilem v zdravstveni negi.

     

PRIDOBLJENI STROKOVNI NASLOV Diplomirana medicinska sestra (VS) / Diplomirani zdravstvenik (VS) - (dipl. zn. / dipl. m. s.)

Osnovni podatki o programu

3 leta

180 ECTS

trajanje študija

2300

ur

usposabljanje v kliničnem okolju

v vseh državah EU

Brez pripravništva v SLO zdravstvenem sistemu

zaposljivost

Klinične vaje potekajo dopoldne, popoldne so predavanja, vaje, seminarji in ostale oblike izvedbe študijskega programa.

  • Praktičnemu usposabljanju v delovnem okolju posvečamo veliko pozornost. Poteka v obliki kliničnega usposabljanja v učnih zavodih (bolnišnice, dispanzerji, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, šole, vrtci,…) pod nadzorom usposobljenih strokovnih mentorjev. V prvem letniku vodijo klinično usposabljanje v celoti šolski mentorji, v drugem in tretjem letniku pa poteka pod nadzorom usposobljenih strokovnih mentorjev iz prakse.
  • Diplomanti Zdravstvene nege se lahko zaposlijo takoj (opravljanje pripravništva ni potrebno).
  • Pridobljena diploma je veljavna v vseh državah EU.

VPISNI POGOJI

V program se lahko vpiše kdor:

  • je opravil zaključni izpit po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali
  • je opravil  poklicno maturo ali splošno maturo.


Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi ali splošni maturi 60 % točk
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

 

Izbrani kandidati morajo ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti opravljanja del in nalog zdravstvenega delavca, ki ga izda Dispanzer za medicino dela, prometa in športa (obrazec DZS 8,204).

Predmetnik po posameznem letniku

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim progamom za vpis v višji letnik.

Študent mora imeti za vpis v višji letnik opravljene in potrjene vse predpisane obveznosti kliničnega usposabljanja iz vseh predmetov letnika, razen Praktičnega usposabljanja 1 v 1. letniku in  Praktičnega usposabljanja 2 v 2. letniku (samostojni predmet) ter opravljene izpite določenih predmetov.

 

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti 45 ECTS, od tega obvezno sledeče predmete:

  • Osnove zdravstvene nege v obsegu 18 ECTS,
  • Zdravstvena nega starostnika in rehabilitacija v obsegu 12 ECTS,
  • Anatomija v obsegu 3 ECTS,
  • Fiziologija v obsegu 3 ECTS ter
  • predmeti po izbiri v obsegu 9 ECTS.

 

Za vpis v 3. letnik mora študent opraviti vse izpite 1. letnika v obsegu 60 ECTS in  42 ECTS predmetov 2. letnika, od tega obvezno sledeče predmete:

a) Zdravstvena nega kirurškega pacienta s kirurgijo v obsegu 12 ECTS,

b) Zdravstvena nega internističnega pacienta z interno medicino v obsegu 15 ECTS ter predmeti po izbiri v obsegu 15 ECTS .

 

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, v kolikor je opravil vsaj polovico obveznosti potrebnih za napredovanje v višji letnik. V kolikor študent letnik ponavlja, mu ne pripada absolventski staž, ampak mu preneha status po zaključku 3. letnika.

 
 

MOŽNOSTI ZAPOSLITVE DIPLOMANTOV

Diplomanti študijskega programa Zdravstvena nega se v okviru zdravstvenega sistema lahko brez opravljanja pripravništva zaposlijo na področju:

  • primarnega zdravstvenega varstva - osnovni zdravstveni dejavnosti v zdravstvenih domovih, dispanzerjih za zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine, v posvetovalnicah, v patronažnem varstvu, v splošni in družinski medicini, v specialistično ambulantni dejavnosti, v zasebni zdravstveni praksi, v socialno-varstvenih zavodih - domovih za starejše občane, v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, v zavodih za zdravstveno varstvo ali v reševalni službi.
  • sekundarnega zdravstvenega varstva: v splošnih in specialnih bolnišnicah, na klinikah in inštitutih, zavodih za rehabilitacijo in v negovalnih oddelkih.
  • terciarnega zdravstvenega varstva, kjer poteka najzahtevnejše ambulantno in bolnišnično zdravljenje.

Na drugih področjih lahko diplomirana medicinska sestra oz. diplomirani zdravstvenik dela tudi v šolah in vrtcih, v humanitarnih organizacijah in drugih nevladnih organizacijah, v socialno-medicinski, higienski, epidemiološki in zdravstveno - ekološki dejavnosti, v zdraviliški dejavnosti ali na področju oskrbe s krvjo in krvnimi derivati. Opravljanje pripravništva ureja zakonodaja oz. zahteve delodajalca.

 

Monika Santorini, študentka dietetike
“Dodiplomski študij Zdravstvene nege na UP FVZ je zelo dinamičen in pester. Poleg predavanj, ki nam dajejo teoretično podlago, lahko novo pridobljeno znanje s pridom uporabljamo na kliničnih usposabljanjih in tudi kasneje pri svojem delu. Če te zanima delo z ljudmi in področje zdravstva, je to študij zate!” - Mirko Ilić, študent študijskega programa Zdravstvena nega UP FVZ
Monika Santorini, študentka dietetike
“Za študij dietetike sem se odločil, saj je to področje zelo perspektivno. V današnjih časih se soočamo z "epidemijo debelosti" in smo to kar jemo. Prav tako, je to edini študij v Sloveniji na področju prehranskega svetovanja, ker pa študij poteka na obali je to še samo dodaten plus. V času študija pridobiš ogromno teoretičnega znanja, ki ga lahko v času praktičnega usposabljanja podkrepiš s teorijo. Če te zanima zdrav način življenja in želiš svoje znanje deliti naprej potem je zagotovo študij Dietetike prava izbira zate.” - Žan Virtnik, študent študijskega programa Prehransko svetovanje - dietetika
Monika Santorini, študentka dietetike
“Na Fakulteto za vede o zdravju sem se vpisala, ker me je pritegnila študijska smer Prehransko svetovanje - dietetika. Ko sem razmišljala, da se vpišem v ta program, nisem vedela kakšne kompetence in znanja pridobimo po 3 letih študija, vendar sem po obisku informativnega dne ugotovila, da je to smer zame, saj tekom študija spoznaš vpliv hrane na človeško telo in zakaj je pomembno, da je naša hrana kakovostna. S študijskim programom Dietetike sem zadovoljna, študirati na obali pa ima tudi svoj čar.” - Nina Medved, študentka programa Prehransko svetovanje - dietetika

Študenti o nas

Prijava VIS

Prijava e-učilnica