UP Fakulteta za vede o zdravju aktivna na področju ozaveščanja družbe o zdravih vedenjskih navadah
Objavljeno 22. 09. 2017
fakulteta

Izola, Portorož, 22. september 2017 – Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem (UP FVZ) bo v prihodnjem obdobju organizirala konference na temo zdravja različnih populacij, s čimer želi izpostaviti sodobne pristope za zmanjševanje oziroma odpravljanje dejavnikov tveganja in s tem krepiti zdravje. Letošnja konferenca, ki že danes poteka v Portorožu, je osredotočena na zdravje delovno aktivne populacije, naslednje leto bo vsebina povezana s temo zdravja starostnikov, leta 2019 pa z zdravjem otrok in mladostnikov.

UP FVZ je prepoznavna raziskovalna in izobraževalna članica Univerze na Primorskem. Področje znanstvenoraziskovalnega dela UP FVZ se večinoma usmerja k reševanju problemov današnje družbe na področju javnega zdravja, ki sta ga spodbudila nagel tehnološki razvoj in sodobni način življenja. V ospredju raziskav so dejavniki, ki predstavljajo visoko tveganje za razvoj številnih kroničnih nenalezljivih bolezni ter so resen zdravstveni in družbeni problem razvitega sveta, saj zmanjšujejo kakovost življenja, delovno zmožnost aktivne populacije in skrajšujejo življenjsko dobo.

Eden pomembnejših ciljev UP FVZ v prihodnjem obdobju je krepiti znanstvenoraziskovalno uspešnost raziskovalcev in nadgraditi interdisciplinarno skupino, ki proučuje različne vidike varovanja zdravja posameznika in skupnosti.

 

»Od tod ideja, da želimo z vsakoletno znanstveno-strokovno konferenco s področja zdravja različnih populacij na enem mestu zbrati in izpostaviti sodobne pristope za zmanjševanje oz. odpravljanje dejavnikov tveganja ter za krepitev zdravja. Tokrat smo se osredotočili na zdravje delovno aktivne populacije. V naslednjem letu organiziramo konferenco na temo zdravja starostnikov, leto za tem zdravje otrok in mladostnikov,« je predstavil načrte dekan fakultete izr. prof. dr. Nejc Šarabon.

Na tokratni konferenci, ki je namenjena strokovnjakom iz prakse, raziskovalcem, visokošolskim učiteljem in študentom, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s področjem javnega zdravja in z njim povezanih strok, s svojimi plenarnimi predavanji sodelujejo domači in tuji strokovnjaki: prof. dr. Anne Marie RaffertyKing’s College London, UK, izr. prof. dr. Charlotte EdwardsonDiabetes Research Centre, University of Leicester, UK, prof. dr. med. Herbert LöllgenJohannes Gutenberg University, Mainz, Germany, doc. dr. Saška Roškar (nadomešča jo Nuša Konec Juričič)Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, izr. prof. dr. Uroš RajkovičFakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboruprof. dr. sc. Nada GosićFakultet zdravstvenih studija, Sveučilište u Rijecidr. Urška BlaznikNacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, izr. prof. dr. Metoda Dodič FikfakKlinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni klinični center Ljubljana.

 

Udeleženci konference želijo opozoriti na zdravstvene probleme delovno aktivne populacije, predstaviti aktualne študije na tem področju in nove pristope, ki se uporabljajo v praksi. Zdravje je v vse večjem javnem interesu, interesu družbe. Sodobna družba si vse bolj prizadeva z različnimi ukrepi ozaveščati ljudi o zdravem načinu življenja, kar je svojevrsten paradoks, saj ravno sodobni način življenja mnogokrat botruje slabšanju zdravja populacije. V delovno aktivnem obdobju je tako za posameznika kot za družbo pomembno ohraniti zdravje. Ne samo fizično, tudi duševno zdravje se tesno prepleta z delovnim in prostočasnim življenjem. Telesna (ne)aktivnost, nepravilna prehrana in prehranske navade ter ne nazadnje biološke in sociokulturne razlike vplivajo na zdravje. Oslabljeno zdravje prinaša številne posledice za skupnost, saj težave vplivajo na življenje bolnikov, njihove družine, delovne organizacije in širšo družbo. Strokovnjaki raziskujejo, kako izboljšati, zagotavljati in ohraniti zdravje delovno aktivne populacije, sodobne države pa podpirajo izsledke raziskav z zakonodajo, ki nalaga delodajalcem, da področju namenijo posebno pozornost. Kako je v praksi? Katere so poglavitne težave in izzivi pri njihovem reševanju? Koliko nam lahko pri odpravljanju težav pomagajo informacijsko-komunikacijske tehnologije in koliko »zdrava pamet«?

Konferenca je odličen uvod v zagon projekta STAR-VITAL. UP FVZ je skupaj s Fakulteto za management Univerze na PrimorskemNacionalnim inštitutom za javno zdravjeObrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin uspešno pridobila projekt z naslovom Združeni ukrepi za vitalnost starejših delavcev (akronim STAR-VITAL) v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje projektov podaljševanja delovne aktivnosti in zmanjševanja odsotnosti z dela (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). V okviru projekta, ki je vreden 1,5 milijona evrov, bo UP FVZ s partnerji na področju aktivnega in zdravega staranja zaposlenih, zlasti starejših od 45 let, za delodajalce oblikovala in implementirala celovit poslovni model ravnanja s starejšimi, t. i. management starejših za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija. Osrednja zamisel gradi na konceptu zdrave organizacije in na modelu zdravih delovnih mest Svetovne zdravstvene organizacije.

Ta koncept opredeljuje štiri dimenzije zdravega delovnega okolja, na katerih je potrebno načrtno in kontinuirano izvajati aktivnosti v organizacijah: fizično delovno okolje, psihosocialno delovno okolje, osebni zdravstveni viri delavca ter sodelovanje organizacij z lokalnim in širšim družbenim okoljem. Zdravo delovno mesto je opredeljeno kot tisto, kjer zaposleni in delodajalec sodelujeta v procesu stalnega izboljševanja z namenom varovanja in promocije zdravja ter varnosti in dobrega počutja zaposlenih za zagotavljanje trajnostnih delovnih mest – in prav vzpostavljanje zdravega delovnega mesta je osrednji cilj projekta.

S predstavitvijo učinkovitosti različnih interdisciplinarnih pristopov za celostno obravnavo posameznikov in populacij ter z izpostavljanjem pomena strateških načrtov za uvedbo učinkovitih intervencij s področja višanja kakovosti življenja, prehrane, zdravega življenjskega sloga, vodenja kroničnih bolezni ipd. organizatorji in udeleženci konference želijo prispevati k povečanju ozaveščenosti družbe o zdravih vedenjskih navadah in možnostih preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni zaposlenih. Projekt traja od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2022.

 

Monika Santorini, študentka dietetike
“Dodiplomski študij Zdravstvene nege na UP FVZ je zelo dinamičen in pester. Poleg predavanj, ki nam dajejo teoretično podlago, lahko novo pridobljeno znanje s pridom uporabljamo na kliničnih usposabljanjih in tudi kasneje pri svojem delu. Če te zanima delo z ljudmi in področje zdravstva, je to študij zate!” - Mirko Ilić, študent študijskega programa Zdravstvena nega UP FVZ
Monika Santorini, študentka dietetike
“Za študij dietetike sem se odločil, saj je to področje zelo perspektivno. V današnjih časih se soočamo z "epidemijo debelosti" in smo to kar jemo. Prav tako, je to edini študij v Sloveniji na področju prehranskega svetovanja, ker pa študij poteka na obali je to še samo dodaten plus. V času študija pridobiš ogromno teoretičnega znanja, ki ga lahko v času praktičnega usposabljanja podkrepiš s teorijo. Če te zanima zdrav način življenja in želiš svoje znanje deliti naprej potem je zagotovo študij Dietetike prava izbira zate.” - Žan Virtnik, študent študijskega programa Prehransko svetovanje - dietetika
Monika Santorini, študentka dietetike
“Na Fakulteto za vede o zdravju sem se vpisala, ker me je pritegnila študijska smer Prehransko svetovanje - dietetika. Ko sem razmišljala, da se vpišem v ta program, nisem vedela kakšne kompetence in znanja pridobimo po 3 letih študija, vendar sem po obisku informativnega dne ugotovila, da je to smer zame, saj tekom študija spoznaš vpliv hrane na človeško telo in zakaj je pomembno, da je naša hrana kakovostna. S študijskim programom Dietetike sem zadovoljna, študirati na obali pa ima tudi svoj čar.” - Nina Medved, študentka programa Prehransko svetovanje - dietetika

Študenti o nas

Prijava VIS

Prijava e-učilnica