16. oktobra obeležujemo SVETOVNI DAN HRANE – dan, ki bi ga moralo človeštvo posvetiti zavedanju, kaj ima in česa nima. Ta dan ni pomemben samo za slovensko živilsko in prehransko oskrbovalno verigo, pomemben je za vsakega človeka v naši družbi, zato smo se na Univerzi na Primorskem Fakulteti za vede o zdravju odločili, da ga, letos prvič, tudi dostojno obeležimo s 1. letno konferenco »Hrana in prehrana za zdravje«, tokrat na temo »Koliko hrane zavržemo?«.
Izbira teme konference ni naključje, saj je zavržena hrana pereč evropski in svetovni problem. V sodobni družbi se hrana vsakodnevno zavrže v celotni verigi preskrbe s hrano: od kmetov do živilske industrije, trgovcev na drobno, gostincev in potrošnikov. Razlogi so različni, a gotovo je eden poglavitnih v pomanjkanju zavedanja potrošnika, nakupovalnega načrtovanja in znanja o tem, kako pripraviti obrok iz ostankov prejšnjega dne. Veliko je zmede v interpretaciji roka uporabnosti prehrambnih izdelkov, gostincem je težko predvideti število strank in velikost obrokov, neučinkovito je upravljanje z zalogo, embalaža in hramba prehrambnih izdelkov je pogosto napačna. Ne smemo pozabiti na pomen in vpliv marketinških strategij (»kupi ENEGA za ceno DVEH«) in estetskih elementov, ki so prepogosto pasti za potrošnike.
1. letna konferenca »Hrana in prehrana za zdravje«, ki ima resen namen, da bi postala tradicionalna letna konferenca v slovenskem prostoru, je tako namenjena izmenjavi izkušenj med slovenskimi in tujimi strokovnjaki, stiku med akademskimi institucijami in partnerji iz gospodarstva, ki so s svojimi prispevki razkrili različne vidike problematike zavržene hrane. Strokovni prispevki konference so objavljeni v publikaciji, ki je izšla v ta namen, in bo dala vpogled v aktualno problematiko s področja zavržene hrane.
Še več informacij boste našli v publikaciji, ki je izšla danes in kjer so avtorji osvetlili področje zavržkov hrane iz vseh aktualnih vidikov proizvajalca, posrednika, prodajalca in potrošnika kot tudi pedagoga ter politika, da ne omenjamo posebej raziskovanja in razvoja, ki tako pomembno vpliva na to kaj jemo, kako ohranjamo živila in kako jih zavržemo, ker smo dejansko v hitrem življenjskem tempu podvrženi stresom in pritiskom, ki so močno spremenili naš odnos do živeža.
To je tudi priložnost, da se javnost opozori na pereč problem ter ponudi možne rešitve v okviru okrogle mize na temo Kaj in kdo lahko stori, da bi manj hrane metali stran? In poročilo z okrogle mize bo posebej dano javnosti v vednost in uporabo.
