Konferenca: ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE - 22. 9. 2017, Portorož

S konferenco Zdravje delovno aktivne populacije želi Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem opozoriti na zdravstvene probleme delovno aktivne populacije, predstaviti aktualne študije na tem področju in nove pristope, ki se uporabljajo v praksi. Rdečo nit konference bodo predstavljali aktualni problemi in izzivi na področju preventive in promocije zdravja, ki bodo obravnavani v sklopu petih vsebinskih področij - sekcij konference:

  • DUŠEVNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

    V delovno aktivnem obdobju se duševno zdravje tesno prepleta z delovnim in prostočasnim življenjem. Oslabljeno duševno zdravje prinaša številne posledice za skupnosti, saj težave vplivajo na življenje bolnikov, njihovih družin, delovnih organizacij in širše družbe. V sklopu sekcije bomo izpostavili različne vidike duševnega zdravja delovno aktivne populacije in preventivne pristope.

  • UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA 

    Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) se vedno bolj uporabljajo na področju javnega zdravja. Številni avtorji navajajo, da so možnosti, ki jih omenjene tehnologije ponujajo, premalo izkoriščene, obenem se pri uporabi tovrstnih tehnologij odpira vrsta etičnih dilem. Pričakovani cilj te sekcije je prikazati stanje in predstaviti smernice na tem področju.

  • DRUŽBENI IZZIVI OHRANJANJA ZDRAVJA ŽENSK

    Spol ima nedvomno pomemben vpliv na zdravje, tako z vidika bioloških kot tudi sociokulturnih razlik. V tem pogledu so ženske skozi različna življenjska obdobja izpostavljene številnim družbenim vplivom, ki oblikujejo njihovo življenje in delo ter posledično tudi njihove reproduktivne možnosti in izbiro. Sekcija bo predstavila različne vidike in pristope k zagotavljanju zdravja žensk v sodobnem svetu.

  • PROBLEMI IN IZZIVI V PREHRANI DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

    Znotraj sekcije bodo predstavljeni izzivi prehranjevanja delovno aktivne populacije in problemi, s katerimi se v sodobni družbi v zvezi s tem soočamo. Izpostavljeni bodo pristopi in ukrepi za izboljšanje prehranjevalnih navad – zmanjšanje uživanja soli ter vključevanje varovalnih živil v dnevno prehrano.

  • TELESNA (NE)AKTIVNOST IN NJEN POMEN ZA MIŠIČNO-SKELETNO IN KARDIO-METABOLNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

    Znotraj sekcije bo predstavljena mišično-skeletna in kardio-metabolna problematika v kontekstu obremenitev na delovnem mestu in gibalne (ne)aktivnosti. Izpostavljeni bodo pristopi za zmanjševanje/odpravljanje dejavnikov tveganja in za krepitev zdravja zaposlenih.

Vpogled v aktualne trende na omenjenih področjih bodo podali uveljavljeni domači in tuji strokovnjaki v sklopu plenarnih predavanj ter sekcij:
  • prof. dr. Anne Marie Rafferty, King's College London, UK

    Anne Marie Rafferty je predavateljica zdravstvene politike in nekdanja dekanja fakultete Florence Nightingale Faculty of Nursing and Midwifery, King’s College London ter gostujoča predavateljica na Imperial College’s Patient Safety Translational Research Centre. Na Edinburški univerzi je diplomirala iz zdravstvenih ved, na Nottinghamski univerzi je magistrirala iz kirurgije, iz sodobne zgodovine pa je doktorirala na Univerzi v Oxfordu. Prejela je štipendijo Harkness Fellowship za študij zdravstvene politike na Pennsylvanski univerzi, preko Ministrstva za zdravje pa je z lordom Aro Darzijem sodelovala pri nadaljnji fazi revizije  britanskega zdravstvenega sistema. Leta 2008 je prejela britanski viteški red poveljnika in bila imenovana v komisijo predsednika vlade o prihodnosti zdravstvene nege in babištva 2009-10 (Future of Nursing and Midwifery 2009-10).  Je prejemnica več nagrad, npr. Nursing Times Leadership Award (2014) in Health Services Journal Top 100 Clinical Leaders Award (20159, članica združenj Royal College of Nursing, American Academy of Nursing ter uredniškega odbora Parliamentary Review of the Welsh Health and Social Care Service.

  • izr. prof. dr. Charlotte Edwardson, Diabetes Research Centre, University of Leicester, UK

    Charlotte Edwardson je na britanski univerzi Lounghborough diplomirala iz športnih ved (2004), magistrirala (2005) in doktorirala (2010) pa iz telesne aktivnosti in zdravja. Kot znanstvena sodelavka je bila v obdobju 2005-2010  zaposlena na Institute of Youth Sport, Loughborough University, kjer se je posvečala vrednotenju telesne aktivnosti in pobudam za zdravje mladih. Strokovno delo je nadaljevala  na področju preprečevanja sladkorne bolezni. Kot znanstvena sodelavka je bila zaposlena na University Hospitals of Leicester (2010-2013), kjer je izvedla številne pomembne raziskave o povečevanju telesne dejavnosti in zmanjševanju sedentarnega vedenja pri osebah z visokim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2. Leta 2013 je pričela poučevati na Centru za raziskovanje sladkorne bolezni  Univerze v Leicesterju kot predavateljica za področje telesne aktivnosti, sedentarnega vedenja in zdravja. Izredna profesorica je postala leta 2016. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na razumevanje vloge telesne dejavnosti in sedentarnega načina obnašanja pri preprečevanju in obvladovanju kroničnih bolezni, še posebej sladkorne bolezni tipa 2. Le-to vključuje eksperimentalne in epidemiološke študije ter intervencijske študije vedenjskih sprememb, o čemer je objavila več kot 50 prispevkov. Trenutno ima na razpolago 5 milijonov € raziskovalnih sredstev, prejetih s strani Nacionalnega inštituta za zdravje, Evropske Komisije in Zdravstvenega Sveta.

  • prof. dr. med. Herbert Löllgen, Gutenberg-University, Mainz, Germany

    Herbert Löllgen vodi zasebno prakso za interno medicino, kardiologijo in športno kardiologijo, hkrati od leta 2008 predava na Gutenberški univerzi v Mainzu. Njegova primarna raziskovalna področja so: kardiologija, fiziologija, breztežnostna preventivna medicina, telesna aktivnosti in staranje ter preizkusi vzdržljivosti. V letih 1985 – 2008 je bil predstojnik bolnišničnih oddelkov interne medicine, intervencijske kardiologije, intenzivna nege, pnevmološke športne medicine v Remscheidu in Limburgu ter namestnik predstojnika oddelka za kardiologijo na Univerzi v Freiburgu. Herbert Löllgen je častni predsednik (od leta 2012) in bivši predsednik (2006-2012) nemškega Združenja za športno medicino in preventivo (2006-2012), svetovalec nemškega Olimpijskega komiteja in nemškega zdravniškega društva (preventiva, športna medicina, zloraba drog). Med drugim je član nemškega združenja kardiologov, strokovnega sveta astronavtov, ESA, medicinske izbirne komisije za nemški misiji D1 in D2, American College of Cardiology (ACC, FACC) in častni član (gold member) American Heart Association (AHA, FAHA).

  • doc. dr. Saška Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana

    Saška Roškar je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer se ukvarja s preventivo duševnih motenj in promocijo duševnega zdravja. Že več kot desetletje se intenzivno posveča raziskovanju in preprečevanju samomorilnega vedenja. Sodelovala je v številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, pri razvoju in implementaciji različnih preventivnih programov za preprečevanje samomorilnega vedenja za različne ciljne skupine, sodelovala je v skupini za pripravo Resolucije za Nacionalni program za duševno zdravje. Izkušnje ima s svetovalnim, pedagoškim in raziskovalnim delom.

    Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je vključena v različne preventivne in promocijske projekte, sodeluje pa tudi z drugimi inštitucijami, ki so dejavne na tem področju. V sodelovanju z Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice sodeluje pri izvajanju predavanj pri predmetu »Promocija zdravja«, na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa izvaja predavanja pri predmetu »Psihološka preventiva«. Je svetovalka na mladinskem spletnem portalu TO SEM JAZ. Kot svetovalka je opravljala svetovalno delo v Svetovalnici Fužine, Center za socialno delo Fužine. Zaključeno ima drugo stopnjo (od treh) izobraževanja za vedenjsko-kognitivnega terapevta. Pridobljen ima evropski certifikat iz psihologije – EuroPsy.

  • izr. prof. dr. Uroš Rajkovič, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru

    Uroš Rajkovič je izredni profesor za področje informacijskih sistemov na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede. Poučuje predmete Baze podatkov, Sistemi za podporo odločanju, Informatiko v zdravstveni negi in druge. Svoje raziskovanje usmerja predvsem v izgradnjo informacijskih sistemov na področju zdravstvene nege in modeliranju odločitvenega znanja.

  • prof. dr. sc. Nada Gosić, Fakultet zdravstvenih studija, Sveučilište u Rijeci

    Nada Gosić je redna profesorica na Medicinski fakulteti in Fakulteti za zdravstvene študije Univerze na Reki, magistrica političnih in družbenih ved in doktorica filozofije. Je avtorica štirih knjig: Bioetička edukacija (Bioethics Education), Pergamena, Zagreb, 2005, Bioetika in vivo (Bioethics in Vivo), Pergamena, Zagreb 2005, Bioetičke perspective (Bioethical perspectives), Pergamena, Zagreb 2011 in Liječnici-preteče bioetike (Physicians-forerunners of bioethics), Pergamena, Zagreb, 2015. Je tudi avtorica številnih znanstvenih in strokovnih del o medicinski etiki, bioetiki in etiki v zdravstveni negi. Bila je vodja raziskovalnih projektov Bioetika in politika (Bioethics and Policy) ter Bioetika in kultura (Bioethics and Culture), ki jih je podprlo Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport Republike Hrvaške.

  • dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana

    Urška Blaznik je študirala na Univerzi v Ljubljani, kjer je končala diplomski študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo kot kemik/biokemik, na isti fakulteti končala Specializacijo iz sanitarne kemije in doktorirala leta 2015 na Medicinski fakulteti. Kot analizni kemik je leta 1993 pričela z delom v  sanitarno-kemijskem laboratoriju regionalnega Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju. Dvanajst let kasneje se je  pridružila področju varnosti živil in ocenjevanju tveganja za zdravje ljudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani, kjer dela kot zdravstvena raziskovalka. Njena področja raziskovanja so povezana z javnim zdravjem in prehrano, bolj podrobno z oceno izpostavljenosti kemijskim dejavnikom tveganja v živilih, varnostjo živil in v zadnjem obdobju s preoblikovanjem živil in raziskovanju prehranskih vnosov ter zaužitih količin živil v populaciji. Doktorirala je s področja kumulativnega delovanja nekaterih pesticidov preko sadja in zelenjave na zdravje otrok. 

  • izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni klinični center Ljubljana

    Izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., spec. MDPŠ, je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana vse od leta 2000. Po diplomi na ljubljanski Medicinski fakulteti in opravljenem magisteriju je doktorirala iz epidemiologije delovnega okolja na University of Massachusetts, Lowell v Združenih državah. Vodila je Zdravstveni dom v Postojni in Inštitut za socialno medicino v Ljubljani. Ima več kot 20 let izkušenj z delom na področju medicine dela, javnega zdravja, menedžmenta v zdravstvu ter aplikativne znanosti. V letih 1999-2000 je vodila projekta Phare – Razvoj slovenskega sistema zdravja in varnosti pri delu in Nacionalne smernice za azbest. Sodeluje pri številnih evropskih in domačih projektih in raziskovalnih nalogah. Na ALUO uči ergonomijo, na Medicinski fakulteti v Ljubljani pa epidemiologijo delovnega okolja. Že več kot 15 let aktivno sodeluje pri strokovnih aktivnostih za prepoved uporabe in širitev osveščenosti o nevarnosti uporabe azbesta v Sloveniji in svetu. Je avtorica številnih raziskav na tem področju. Zadnje leta s konkretnimi podatki opozarja na zdravstvene posledice prestrukturiranja gospodarstva na zdravje ljudi. Za svoje delo je prejela več nagrad: Harriet Hardy Award, Public Health and Human Rights Association iz ZDA ji je leta 2006 podelil mednarodno nagrado, v Sloveniji pa je prejela nagrado roža mogota. Je predsednica strokovnega sveta humanitarnega društva bolnikov zaradi azbesta, članica  številnih stanovskih in strokovnih skupin, združenj, komisij in strokovnega kolegija ter podpredsednica strokovnega sveta za medicino dela, prometa in športa itd.

Konferenca je namenjena strokovnjakom iz prakse, raziskovalcem, visokošolskim učiteljem in študentom, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s področjem javnega zdravja in z njim povezanih strok.

V jutranjem delu konference bodo potekala plenarna predavanja. Sekcije bodo potekale zaporedno, kar bo slušateljem omogočilo celostni vpogled v zdravje delovno aktivne populacije. Plenarna predavanja bodo potekala v angleškem jeziku. Predavanja v sklopu sekcij bodo potekala glede na preference udeležencev, ki bodo predstavljali svoje prispevke.


POMEMBNI DATUMI

  • Aktivni udeleženci konference do 30. junija 2017.
  • Pasivni udeleženci najkasneje do 20. avgusta 2017 (zadnji rok prijave!)
    ​►
    E-prijava
  • Datum oddaje povzetka (obvezno): 23. april 2017 - PODALJŠAN ROK!
  • Datum oddaje dolgega prispevka (opcijsko): 20. junij 2017 - PODALJŠAN ROK!
    Navodila za oddajo prispevka so priložena: Oddaja prispevka - Navodila   Predloga prispevka                                                                                                                                                                                               
                                                                     

KOTIZACIJE

 

CENIK – vse cene vključujejo 22 % DDV       

           ZGODNJA PRIJAVA           

do 30. junija 2017

      PRIJAVA

do 20. avgusta 2017

AKTIVNA UDELEŽBA

Prijava aktivnih udeležencev

100,00 EUR

/

Mentorji UP FVZ

45,00 EUR

/

Študenti

15,00 EUR

/

PASIVNA UDELEŽBA

Prijava pasivnih udeležencev

120,00 EUR

180,00 EUR

Mentorji UP FVZ

70,00 EUR

90,00 EUR

Študenti

30,00 EUR

30,00 EUR

 

Do 30. junija 2017 je obvezna prijava za aktivne udeležence, za pasivne udeležence – slušatelje pa do 20. avgusta 2017. V kotizacijo (z vključenim 22% DDV) so všteti zbornik povzetkov, USB ključek s prispevki konference, prigrizki in potrdilo o udeležbi. ​Več informacij o pogojih ter rokih plačila si lahko preberete tukaj. Več informacij o načinu plačila si lahko preberete tukaj. Prijavite se lahko elektronsko ali pošljete natisnjen prijavni obrazec na naslov UP FVZ, Polje 42, 6310 Izola.

♦♦♦

LOKACIJA KONFERENCE

Konferenca bo potekala v konferenčnih prostorih Grand hotela Portorož.

♦♦♦

Za dodatne informacije

prosimo pišite na: conference@fvz.upr.si

♦♦♦

PROGRAMSKI IN ORGANIZACIJSKI ODBOR

Vodja programskega odbora

Izr. prof. dr. Boštjan Žvanut, UP Fakulteta za vede o zdravju

Vodja organizacijskega odbora

Izr. prof. dr. Nejc Šarabon, UP Fakulteta za vede o zdravju

 

 

 

 

 

DUŠEVNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

DUŠEVNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

V delovno aktivnem obdobju se duševno zdravje tesno prepleta z delovnim in prostočasnim življenjem. Oslabljeno duševno zdravje prinaša številne posledice za skupnosti, saj težave vplivajo na življenje bolnikov, njihovih družin, delovnih organizacij in širše družbe. V sklopu sekcije bodo izpostavljeni različni vidiki duševnega zdravja delovno aktivne populacije in preventivni pristopi.
UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA

UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA

Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) se vedno bolj uporabljajo na področju javnega zdravja. Številni avtorji navajajo, da so možnosti, ki jih omenjene tehnologije ponujajo, premalo izkoriščene, obenem se pri uporabi tovrstnih tehnologij odpira vrsta etičnih dilem. Pričakovani cilj te sekcije je prikazati stanje in predstaviti smernice na tem področju.
DRUŽBENI IZZIVI OHRANJANJA ZDRAVJA ŽENSK

DRUŽBENI IZZIVI OHRANJANJA ZDRAVJA ŽENSK

Spol ima nedvomno pomemben vpliv na zdravje, tako z vidika bioloških kot tudi sociokulturnih razlik. V tem pogledu so ženske skozi različna življenjska obdobja izpostavljene številnim družbenim vplivom, ki oblikujejo njihovo življenje in delo ter posledično tudi njihove reproduktivne možnosti in izbiro. Sekcija bo predstavila različne vidike in pristope k zagotavljanju zdravja žensk v sodobnem svetu.
PROBLEMI IN IZZIVI V PREHRANI DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

PROBLEMI IN IZZIVI V PREHRANI DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

Znotraj sekcije bodo predstavljeni izzivi prehranjevanja delovno aktivne populacije in problemi, s katerimi se v sodobni družbi v zvezi s tem soočamo. Izpostavljeni bodo pristopi in ukrepi za izboljšanje prehranjevalnih navad – zmanjšanje uživanja soli ter vključevanje varovalnih živil v dnevno prehrano.
TELESNA (NE)AKTIVNOST IN NJEN POMEN ZA MIŠIČNO-SKELETNO IN KARDIO-METABOLNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

TELESNA (NE)AKTIVNOST IN NJEN POMEN ZA MIŠIČNO-SKELETNO IN KARDIO-METABOLNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

Znotraj sekcije bo predstavljena mišično-skeletna in kardio-metabolna problematika v kontekstu obremenitev na delovnem mestu in gibalne (ne)aktivnosti. Izpostavljeni bodo pristopi za zmanjševanje/ odpravljanje dejavnikov tveganja in za krepitev zdravja zaposlenih.
< >

Prijava VIS

Prijava e-učilnica