Raziskovalni programi

Raziskovalne programe št. P5-0147, I0-0035, P1-0386, P3-0003 in P4-0092 sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.«

 

Raziskovalni program P5-0147

Kineziologija monostrukturnih, polistrukturnih in konvencionalnih športov

 

Trajanje programa:

1. 1. 2017 – 31. 12. 2021

Vodja programa:

prof. dr. Milan Čoh

Koordinator programa na UP FVZ:

Izr. prof. dr. Nejc Šarabon

 

Projektni partner/ji:

  • Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport
  • Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju
  • Povzetek:
     

 

 

I0-0035: Infrastrukturna skupina Univerze na Primorskem

Infrastrukturna skupina Univerze na Primorskem

 

Trajanje programa:

1. 1. 2015 – 31. 12. 2020

Vodja programa:

Izr. prof. dr. Gorazd Drevenšek

 

  • Povzetek:
    Koncept predlaganega infrastrukturnega projekta s strani Inštituta za živila, prehrano in zdravje
    (IŽPZ) bo služil viziji za spodbujanje zdravega življenjskega sloga z raziskovanjem in
    udejanjanjem smernic in znanja o zdravih živilih pretežno mediteranskega izvora. Na drugi strani
    pa bo vodil napredek v boju proti najbolj pomembnim boleznim sodobnega časa kot so
    debelost, rak in druge kronične kot tudi nalezljive bolezni. Ciljna populacija bo vključevala tako
    zdravo populacijo (otroke, mlade, odrasle, športnike, starejše), kakor tudi bolnike (pacienti z
    infekcijami, z rakom, z motnjami hranjenja, s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kritično bolni).
    Predlagana infrastrukturna platforma bo delovala preko sedmih vsebinsko povezanih
    laboratorijev in enot: Mikrobiološki laboratorij, Biokemijski laboratorij, Laboratorij za celične
    kulture, Eksperimentalna kuhinja, Simulacijski center za obravnavo kritično bolnega pacienta,
    Znanstvene zbirke in Zdravstvenoizobraževalne
    posvetovalnica. Ekspertiza in delno oprema, ki
    je potrebna za dosego tega delovnega načrta, je že uveljavljena na Fakulteti za vede o zdravju.
    Poleg tega predstavlja skorajšnji BioNaravoslovni center močno podporo Inštitutu tako v
    infrastrukturnem, znanstvenem kot tudi v antropološkem smislu. To bo povezalo znanstvenike
    treh programskih skupin, kakor tudi znanstveno skupnost BioNaravoslovnega centra. Rezultati
    študij bodo predstavljeni širši javnosti prek znanstvenih člankov in konferenc ter preko splošnih
    medijev, vse z namenom, da bi izboljšali zdravje in življenjski slog ljudi v lokalnem in globalnem
    smislu.

     

 

Raziskovalni program P1-0386

Varstvena biologija od molekul do ekosistema 

 

Trajanje programa:

1. 1. 2014 – 31. 12. 2017

Vodja programa:

Prof. dr. Darja Barlič Maganja

 

Projektni partner/ji:

  • Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju
  • Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper
  • Povzetek:
    Prekomerno izkoriščanje naravnih dobrin ter druge spremembe v ekosistemih, ki jih povzroča človek, se odražajo v konstantnem upadanju biotske raznovrstnosti in v spremembah strukture in funkcije ekosistemov. V današnjem času so ekosistemske usluge ogrožene, saj antropogeni dejavniki vplivajo na vse ekosisteme, tako kopenske kot morske. Za razumevanje delovanja ekosistemov in načrtovanje njihove ohranitve je potreben interdisciplinarni znanstveni pristop, ki vključuje različna področja kot so taksonomija, ekologija, genetika, transkriptomika, molekularna / celična biologija in zdravstvo. Raziskovalni program se bo osredotočal na proučevanje tako naravnih kot tudi antropogenih (kmetijski /urbani) sredozemskih habitatov, ki predstavljajo pomembno gonilo pozitivnih in negativnih vplivov na zdravje ljudi. Ključna prednostna naloga programa je odličnost v znanosti in razvoju z raziskovanjem posledic izgube biotske raznovrstnosti in njenim vplivom na ekosistemske storitve in človeško zdravje.
    Raziskovalni program je organiziran v treh delovnih sklopih: 
    1)    varstvena ekologija; 
    2)    varstvena genetika in 
    3)    zdravje ekosistema.
    Na področju varstvene ekologije se bodo raziskave osredotočale na ekologijo ogroženih naravnih in antropogenih kopenskih sistemov in varstveno ekologijo morskih sistemov. Študije bodo vključevale različne vrste (rastline, metulje, rake, dvoživke, plazilce, dolgoživeči morski plenilci), ki so ogrožene ali pa služijo kot bioindikatorji za antropogene spremembe. Za zagotavljanje dodatnih informacij ohranitve proučenih taksonov, bodo ekološki podatki nadgrajeni z genetskimi, populacijskimi študijami z uporabo različnih molekularnih tehnologij. Posebna pozornost bo namenjena lokalnim adaptacijam in genetski variabilnosti med populacijami. Na področju zdravja ekosistemov se bodo raziskave osredotočale na multidisciplinarne študije o vplivu sredozemske prehrane na zdravje. Mediteranska prehrana je pomembna sestavina in dediščina kmetijskih habitatov in oljčno olje je eno najbolj prepoznavnih mediteranskih živil s funkcionalnimi in terapevtskimi značilnostmi, ki pa so na nacionalnem nivoju nezadostno proučene. Vrednotenje zdravstvenega statusa jadranskega morskega ekosistema pa bo doseženo z raziskavami prisotnosti ostankov nekaterih pesticidov, toksičnih kovin in drugih polutantov v večjih morskih vretenčarjih. Raziskovalni program vključuje različne metode raziskovanja: vzorčenje rastlinskega in živalskega materiala v izbranih habitatih, vzorčenje tkiv za genetske, skeletokronološke in ekotoksikološke analize, mikroskopijo, morfometrijo, genetske in kemijske analize, metode v celični biologiji in klinične, intervencijske študije. Naš raziskovalni program bo prispeval k poznavanju varstvenega statusa in biodiverzitete izbranih organizmov, kar je bistvenega pomena za ohranjanje zdravih kopenskih in morskih ekosistemov.

     

 

Raziskovalni program P3-0003

Razvoj in ovrednotenje novih terapij za zdravljenje malignih tumorjev

 

Trajanje programa:

1. 1. 2015 – 31. 12. 2020

Vodja programa:

Prof. dr. Gregor Serša, znanstveni svetnik

Koordinatorica programa na UP FVZ:

Prof. dr. Maja Čemažar, znanstvena svetnica

 

Projektni partner/ji:

  • Onkološki inštitut Ljubljana
  • Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju
  • Povzetek:

    Priča smo hitremu razvoju translacijskih raziskav, ki poskušajo čim hitreje prenesti znanja iz bazičnih raziskav v klinično prakso. Ravno bazično znanje o biologiji rakave celice in poznavanje novih molekularnih tarč nam omogoča hiter razvoj novih terapevtskih pristopov. Zato je namen predlaganega raziskovalnega programa razvijati nove terapevtske pristope, ki bi imeli možnost hitrega uvajanja v klinično testiranje pri zdravljenju raka.
     

    Specifično dostavljanje terapevtikov, je pomembno za učinkovito zdravljenje solidnih tumorjev, pri najmanjši možni sistemski toksičnosti (ciljana kemoterapija). V ta namen se razvijajo različni dostavni sistemi, ki dovedejo in/ali kopičijo terapevtike specifično v tumorjih. Med različnimi dostavnimi sistemi so na voljo tudi elektroporacija in nanodelci (Pharma Res 2007;24:1047-57.). Elektroporacija je fizikalen princip destabilizacije struktur v celični membrani z uporabo električnih pulzov, ki omogočajo difuzijo različnih molekul, katere drugače ne morejo prehajati preko membrane, v celico in celično jedro (EJSO 2008;34:232-40.).
     

    Elektroporacija se uporablja v elektrokemoterapiji, ki kombinira uporabo citostatikov, kot sta cisplatin in bleomicin z aplikacijo električnih pulzov na tumor (EJSO 2008;34:232-40.). Pri tem je za dobro citotoksično delovanje teh citostatikov potrebno uporabiti zelo nizke koncentracije, kar pomeni tudi minimalno ali nobene sistemske toksičnosti. Naša skupina je aktivno sodelovala v mednarodnih projektih pri razvoju te terapije in ima zelo veliko izkušenj tako pri predkliničnih kot tudi pri kliničnih raziskavah elektrokemoterapije. Zadnje klinične publikacije dokazujejo, da z elektrokemoterapijo dosežemo približno 80% objektivnih odgovorov zdravljenih tumorskih nodulov (EJC Suppl 2006;4:3-13.). To omogoča uspešno zdravljenje kožnih zasevkov različnih vrst tumorjev v humani medicini, kot tudi enako uspešno zdravljenje različnih primarnih tumorjev v veterinarski medicini (J Vet Int Med 2008 in press). V predlaganem programu nameravamo nadaljevati z razvojem elektrokemoterapije in sicer pri razvoju novih kombinacij elektrokemoterapije z obsevalno terapijo in pa v humani in veterinarski medicini pri novih kliničnih indikacijah. V humani medicini je namen sodelovati z italijanskim industrijskim partnerjem IGEA srl. pri razvoju novih elektrod, ki bodo omogočale zdravljenje jetrnih zasevkov kolorektalnega raka in pa raka dojke pri starejših bolnicah, pri katerih so standardni pristopi zdravljanja kontraindicirani.
     

    Poleg toksičnega delovanja na tumorske celice, ima elektrokemoterapija v tumorjih tudi druge učinke. Naše skupina je prva objavila, da elektrokemoterapija učinkuje tudi na tumorsko žilje, zmanjšuje pretok krvi v tumorjih, kar pripomore k učinkovitejšemu zdravljenju (Brit J Cancer 2008; 98:388-98.). Ker predstavlja tumorsko žilje idealno tarčo zdravljenja raka, se je naša skupina aktivno vključila v raziskave tumorskega žilja. V predloženem programu nas bo zanimalo predvsem, kako lahko delujemo na tumorsko žilje s kombinacijo elektrokemoterapije in frakcionoranega obsevanja, poleg tega pa bomo razvijali nove pristope za ciljanje tumorskega žilja z uporabo RNAi tehnologije ter s pomočjo dostavnih sistemov z magnetnimi feritnimi nanodelci. Zanimalo nas bo tudi razmerje med novonastalimi krvnimi žilami ter limfangiogenezo. Veliko manj kot o tumorskem krvnem žilju je znanega o tumorskih limfnih žilah, čeprav igra tumorsko limfno žilje zelo pomembno vlogo pri metastaziranju. Pri napredovanju raka se ne poveča le gostota tumorskih krvnih žil, pač pa tudi gostota limfnih žil tako znotraj tumorja, v njegovi okolici, kot tudi v regionalnih bezgavkah (Cancer Cell 2005; 7: 121-27). V predlaganem programu nameravamo raziskovati mehanizme nastanka novih limfnih žil, ter pomen le-tega na prognozo bolezni. Ugotoviti želimo, na kakšen način bi lahko limfangiogenezo v tumorjih zmanjšali, s tem pa zmanjšali možnosti malignega tumorja za limfangiogeno metastaziranje. Na ta način bi lahko bistveno povečali preživetje bolnikov.
     

    Elektroporacija se lahko uporabi tudi pri dostavljanju plazmidne DNA v celice – elektrogenska terapija. Elektrotransfekcija je v zadnjem času vse pogosteje uporabljena za vakcinacije, ter za zdravljenje tumorjev (Curr Opin Mol Ther 2007; 9: 554-62.). Zaradi enostavne uporabe in majhnih stranskih učinkov se tako elektroporacija v genski terapiji vse bolj uporablja kot alternativa virusnim načinom vnosa. V raziskovalnem programu nameravamo nadaljevati z optimizacijo vnosa plazmidne DNA v tumorje, ter razvijati elektrogensko terapijo z različnimi terapevtskimi geni. Predvidevamo uporabo genske terapije s sistemsko imunopotenciacijo (IL-12), lokalno korekcijsko gensko terapijo s siRNA proti K-ras in pa gensko anti-angiogeno terapijo (siRNA proti CD146). Poleg uporabe tega terapevtskega pristopa kot samostojne terapije, nameravamo razvijati te terapije v kombinaciji z obsevalno terapijo, kjer bomo testirali tudi različne radio-inducibilne promotorje. V pripravi je tudi klinični poskus, kjer bomo uporabili gen z anti-angiogenim delovanjem pri zdravljenju bolnikov s kožnimi zasevki malignega melanoma v okviru EU projekta Angioskin.
     

    Nanotehnologija se tudi pri zdravljenju raka vse bolj uveljavlja kot učinkovita metoda za dostavljanje različnih terapevtskih molekul . Med mnogo različnimi vrstami nanodelcev, je posebej zanimiva uporaba nano feritnih magnetnih delcev (Pharma Res 2007;24:1047-57). Ti magnetni nano feritni delci se lahko kopičijo specifično v tkivu glede na magnetno polje, kateremu so izpostavljeni s prislonjenim magnetom. V predlaganem programu nameravamo raziskati možnosti uporabe teh delcev pri dostavljanju plazmidne DNA. V programu je predvidena tudi uporaba nano delcev v kombinaciji z radioterapijo. Predvidevamo uporabo za dostavljanje genov pri kombinirani radio-gesnki terapiji, predvsem pa kot aktivacijo s teleradioterapijo. Ta pristop po podatkih v literaturi še ni raziskan, zato bomo v raziskovalnem programu to metodo zdravljenja razvili in testirali do te mere, da bi bil potencialno uporaben v kliničnih poskusih.

     

 

Raziskovalni program P4-0092

Zdravje živali, okolje in varna hrana

 

Trajanje programa:
1. 1. 2015 – 31. 12. 2019

Vodja programa:

Prof. dr. Matjaž Ocepek

 

Koordinator programa na UP FVZ:

Doc. dr. Boris Kovač

 

Projektni partner/ji:

  • Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
  • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
  • Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju
  • Povzetek:

    Razvoj in optimizacija sodobnih molekularnih metod in tehnik, posebno metod za dokazovanje nevarnih virusnih in bakterijskih bolezni pri živalih, kot so klasična prašičja kuga, slinavka in parkljevka, bolezen modrega jezika, steklina, aviarna influenca, atipična kokošja kuga, tularemija, mrzlica Q, bruceloza in tuberkuloza ter metod za genotipizacijo bakterij Staphylococcus aureus (MRSA), Listeria monocytogenes, Campylobacter jejuni, Salmonella sp. in E. coli je prispevek k izboljšanju diagnostike teh bolezni. Molekularne metode bodo omogočile hitro in bolj zanesljivo odkrivanje in tipizacijo povzročiteljev bolezni kot tudi bolj učinkovito in hitrejše ukrepanje na terenu za preprečevanje širjenja okužb. V letu 2006 so se sodelavci programske skupine poleg raziskovalnega dela intenzivno ukvarjali s pripravo na ustanovitev Nacionalnih referenčnih laboratorijev za kužne bolezni, saj so bile naloge raziskovalcev usmerjene tudi v razvoj in optimizacijo sodobnih molekularnih metod, ki jih morajo osvojiti in izvajati vsi Nacionalni referenčni laboratoriji držav članic EU.
     

    Raziskave na področju kakovostne in varne hrane in krme imajo velik pomen tako za zdravje živali kot tudi za zdravje ljudi. Rezidualne študije so ravno tako del dokumentacije za pridobitev in ohranjanje dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini in so eden izmed glavnih omejevalnih dejavnikov pri razvoju novih zdravil. Raziskave povezane s problematiko zaostankov zdravil so zaradi tega odmeve in uporabne tako doma kot tudi v tujini. Pridobljeni podatki naših raziskav bodo služili tudi povečanju varnosti hrane (živila živalskega izvora) s stališča varovanja zdravja potrošnikov. Sodelavci programske skupine, ki sodelujejo na področju raziskav varne hrane in krme so se v letu 2007 ustanovili Nacionalne referenčne laboratorije za testiranje ustreznosti živil živalskega izvora in krme za živali, ki sodelujejo na evropski ravni s Centralnimi referenčnimi laboratoriji EU.
     

    Študije povezane z vplivom preostankov veterinarskih zdravil na okolje (ekotoksikologija) potrebne pri registraciji novih veterinarskih zdravil (EMEA/CVMP/ERA/4818282/2005 Directive 2001/82/EC, Directive 2004/28/EC in (EC) 726/2004)) so postale sestavni del dokumentacije za pridobitev in ohranjanje dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini. Tako doma kot v svetu so potrebna temeljita in visoko strokovna ekspertna mnenja o vplivu že obstoječih, posebno pa novih zdravil, na okolje. Enako so potrebne sistematične okoljske in ekotoksikološke raziskave ob uporabi veterinarskih kot tudi humanih zdravil. Zaradi omenjenega so pridobljeni rezultati v okviru našega raziskovalnega programa velikega pomena. Nastale znanstvene objave so odmevne ne samo doma ampak tudi drugod v svetu. Znanje, ki smo ga raziskovalci programske skupine pridobili s svojimi raziskovalnim delom na področju ekotoksikologije pa smo uspešno prenesli tudi v industrijo. Za domačo farmacevtsko industrijo (Krka, Lek) smo pričeli z izdelavo eksertnih mnenj o vplivu na okolje pri uporabi veterinarskih zdravil in izvajanjem ekotoksikoloških študij.
     

    Z izsledki raziskav programske skupine smo sodelavci programske skupine vseskozi seznanjali študente na dodiplomskem in podiplomskem študiju na UL, pri čemer smo povečali kakovost študija veterinarstva in sorodnih biotehniških ved. 

    Sodelovanje z industrijo, drugimi ministrstvi in številnimi uglednimi raziskovalnimi skupinami tudi izven meja Slovenije pa kaže na dovolj visoko raven našega raziskovalnega dela in njegovo priznavanje tako znotraj meja Slovenije kot tudi v tujini.

Prijava VIS

Prijava e-učilnica